Kaj je DIETETIKA?

Dietetika je znanost o prehrani. To pomeni, da:

  • vsako prehransko priporočilo temelji na znanstvenih dokazih in je v skladu s strokovnimi priporočili in smernicami največjih mednarodnih združenj iz področja klinične, športne in splošne dietetike,
  • prehranska obravnava je oblikovana in vodena na podlagi strokovnih smernic,
  • dietetik vedno deluje etično, v dobro stranke oz. pacienta.
 

Dietetika na znanstven način raziskuje:

  • kako se telo prehranjuje,
  • kakšni so vplivi različnih hranil na delovanje telesnih funkcij pri zdravem in bolnem organizmu,
  • kako vrsta prehrane vpliva na presnovo,
  • kakšen je vpliv genetske zasnove organizma, zaužitih hranil itd.

Prva skrb dietetike je zagotoviti posamezniku tako prehrano, da z zaužitimi živili dobi vsa potrebna hranila.

Dietetika zdravim ljudem ne prepoveduje nobenega posameznega živila, še manj celotne skupine živil (npr. ogljikohidratna živila, meso, mleko in mlečne izdelke, itd.), saj posamezno živilo ne definira ustreznosti celostnega načina prehranjevanja posameznika. Poleg tega ne obstaja živilo, ki bi bilo slabo za vse ljudi v vseh situacijah. Z drugimi besedami, zdrav posameznik lahko uživa katero koli hrano, pomembna pa je količina oz. uravnoteženost posameznega živila znotraj njegove celostne prehrane.

Dietetika ne govori o zdravih in nezdravih živilih, temveč o zdravem in nezdravem načinu prehranjevanja. Tudi ne govori o živilih, ki redijo in živilih, ki ne redijo. Ampak je pomemben celodnevni energijski vnos posameznika in bolj kot posamezno živilo je pomembna celostna prehrana. Pomembno je, ali v povprečju vsakodnevno zaužijemo vsa potrebna hranila, v ustreznih količinah in tudi ob ustreznem času. 

Dietetika torej ne zapoveduje kaj točno je potrebno jesti oz. česa se ne sme jesti, ampak predvsem upošteva posameznikove preference do določene vrste hrane in posameznih živil, upošteva posameznikov življenjski slog, njegove etične nazore glede hrane in v primeru določenih bolezni tudi zdravstveno stanje ali v primeru vrhunskega športa vrsto športa in način treniranja ter na podlagi tega svetuje, kako na najbolj enostaven in učinkovit način optimizirati posameznikovo prehrano – npr. svetuje v prehrano vključiti več določenih živil, ali narediti zamenjavo nekaterih živil, ki so za zdravje manj primerna s tistimi, ki so bolj primerna, ali priporoči uživanje nekaterih živil bolj poredko in drugih bolj pogosto, svetuje tudi za zdravje bolj primeren način priprave obrokov, v določenem življenjskem obdobju svetuje prehrano dopolniti z ustreznim prehranskim dopolnilom ipd.

Pri dietetiki oz. prehranskem svetovanju gre torej za zelo individualen pristop, ko se v sklopu prehranske obravnave ugotovi prehranske potrebe posameznika, naredi prehranski načrt za optimalno prehranjevanje ter se nato skozi določen čas posameznika tudi prehransko spremlja. Takšen način prehranske obravnave, ki vključuje tudi specialistične meritve in analize, pomeni najvišjo možno strokovno raven prehranskega svetovanja.

Dietetika se torej ukvarja z zagotavljanjem ustrezne prehrane zdravim ali bolnim posameznikom in služi tako zdravljenju bolezni kot ohranjanju zdravja.

Med laično javnostjo se dietetika pogosto napačno razlaga.

Dietetika namreč ni kulinarika, ni živilstvo in ni nutricionistika:

  • Kulinarika je spretnost oz. znanje pripravljanja in aranžiranja jedi, gre torej za ustvarjanje gurmanskih užitkov, katerih prioriteta ni prehranska ustreznost za posameznika, z razliko od dietetike, ki jedi in jedilnike ustvarja z vidika hranilne in energijske ustreznosti. Dietetika svetuje količino in vrsto posameznih živil ter ustrezen način priprave hrane, s kulinariko pa lahko takšna priporočila nadgradimo tako, da dobimo ne samo hranilno in energijsko ustrezen obrok, temveč tudi okusen in kulinaričen obrok. Dietetika in kulinarika se tako lahko idealno dopolnjujeta.
  • Živilstvo je dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora in gre torej za poglobljeno znanje s področja živil, z razliko od dietetike, ki se poglobljeno ukvarja s prebavo in presnovo telesa. Tudi živilstvo in dietetika se tako lahko optimalno dopolnjujeta.
  • Nutricionistika je v Sloveniji lahko praktično katera koli dejavnost v povezavi s prehrano in ni nujno, da je podprta z znanstvenimi dokazi, z razliko od dietetike jo lahko opravlja kdorkoli, saj formalna izobrazba za nutricionistiko v Sloveniji ne obstaja in ni potrebna. Nutricionistike tako ne smemo zamešati z dietetiko, saj gre za področje, ki nima nujno temeljev v znanosti, za naziv nutricionist pa tudi ni potrebna nikakršna izobrazba.