Dietetika torej ne zapoveduje kaj točno je potrebno jesti oz. česa se ne sme jesti, ampak predvsem upošteva posameznikove preference do določene vrste hrane in posameznih živil, upošteva posameznikov življenjski slog, njegove etične nazore glede hrane in v primeru določenih bolezni tudi zdravstveno stanje ali v primeru vrhunskega športa vrsto športa in način treniranja ter na podlagi tega svetuje, kako na najbolj enostaven in učinkovit način optimizirati posameznikovo prehrano – npr. svetuje v prehrano vključiti več določenih živil, ali narediti zamenjavo nekaterih živil, ki so za zdravje manj primerna s tistimi, ki so bolj primerna, ali priporoči uživanje nekaterih živil bolj poredko in drugih bolj pogosto, svetuje tudi za zdravje bolj primeren način priprave obrokov, v določenem življenjskem obdobju svetuje prehrano dopolniti z ustreznim prehranskim dopolnilom ipd.
Pri dietetiki oz. prehranskem svetovanju gre torej za zelo individualen pristop, ko se v sklopu prehranske obravnave ugotovi prehranske potrebe posameznika, naredi prehranski načrt za optimalno prehranjevanje ter se nato skozi določen čas posameznika tudi prehransko spremlja. Takšen način prehranske obravnave, ki vključuje tudi specialistične meritve in analize, pomeni najvišjo možno strokovno raven prehranskega svetovanja.